Alojz Flander je s svojimi starši živel v Selcah pri Bukovem. Leta 1924 se je zaposlil v Zadružni mlekarni Kojca. Zaradi zatiranja slovenstva in stopnjevanja nasilja nad prebivalstvom so se mladi fantje na Cerkljanskem, med njimi tudi Alojz, vključevali v organizacijo TIGR. Ilegalno so razmnoževali slovensko literaturo (Gregorčiča, Prešerna) in z raznimi sabotažnimi akcijami nagajali fašistom. Ko so ga italijanski žandarji začeli nadzorovati, je sprejel odločitev, da bo odšel v Jugoslavijo. V Selcah pri Bukovem je pustil mamo, brate in sestre ter svojo simpatijo Ivanko. Aprila 1931 je preko Porezna zbežal na Bled in se tam zaposlil. Preko oglasa v časopisu je izvedel, da v hotelu Ozom v Rogaški Slatini sezonsko zaposlujejo mlekarje, zato je odšel tja in začel delati. V Rogaški Slatini se je spoprijateljil z domačinom iz Repnega pri Šentjurju. Po zaključku sezone v Rogaški Slatini je nekaj časa prebival na Repnem. Oktobra 1931 je na posebno priporočilo dobil službo v Mlekarni Ferlež v Šentjurju, pri njih je tudi stanoval. Ko so Nemci mlekarno v Šentjurju zaprli, se je Alojz leta 1943 zaposlil v celjski mlekarni Mlekopromet, kjer je delal do upokojitve. Po končani drugi svetovni vojni in po šestnajstih letih upanja, se je Alojz ponovno srečal s svojo primorsko ljubeznijo z Bukovega, Ivanko Pagon. Leta 1947 sta se poročila in ustvarila družino v Šentjurju.
(Po pripovedovanju sina Staneta Flandra in hčerke Marije Rataj).
Fotografsko gradivo in dokumente hranita Stane Flander in Marija Rataj.
