Jožef in Marija Bertok sta skupaj s svojimi otroki živela v Rižani. Jožef se je ukvarjal s kmetijstvom, Marija je hodila prodajat pridelke in gospodinjit v Trst. Poročila sta se leta 1901, v zakonu se jima je rodilo 6 otrok. Jožef kot zaveden Slovenec ni bil zadovoljen s političnimi razmerami na Primorskem po prvi svetovni vojni. Odločil se je, da bo svoji družini našel novi dom, kjer bodo lahko svobodno govorili slovensko. Leta 1922 je odšel v Jugoslavijo, na Štajersko. Na Bukovžlaku pri Teharjah je kupil posestvo, istega leta je vložil prošnjo za pridobitev jugoslovanskega državljanstva, ki ga je leta 1923 tudi dobil. Ko je uredil vse pogoje za bivanje, so v Bukovžlak prišli še ostali člani družine Bertok, razen najstarejšega sina Željka, ki je zaradi bolezni umrl. Bertokova sta se na Bukovžlaku ukvarjala s kmetijstvom in si zgradila tudi novo hišo. Vsi otroci družine Bertok – Valerio, Josip, Stanko, Marija in Angela – so se izšolali in aktivno vključevali v razna društva na Teharjah. Stanko je bil včlanjen v Pevsko društvo Slavec, njegova sestra Angela pa je bila članica Prosvetnega društva Teharje. Kmalu so si Bertokovi otroci ustvarili svoje družine; leta 1933 se je Marija poročila s Primorcem Bertokom, leta 1936 Valerio s Primorko Milko Ota in leta 1937 še Stanko s Celjanko Frančiško Potočnik. Valerio in Stanko sta nekaj časa s svojima družinama živela pri Bertokovih. Leta 1941 so Nemci Valeria z družino izselili na Hrvaško. Ostale člane družine Bertok je pred izselitvijo rešila prijateljica s Primorske.
(Po pripovedovanju vnukinje Angele Renčelj).
Fotografsko gradivo in dokumente hrani Angela Renčelj.
