Na Gimnaziji Celje – Center so v šolskem letu 2014/2015 spodbudili nov mednarodni projekt, s katerim so povezali mlade iz Avstrije in Slovenije.
Projekt, ki ga šola koordinira v okviru članstva v mreži Unesco ASPnet, je zasnovan kot dolgoročno čezmejno sodelovanje na področju kreativnosti, inovativnosti in aktivnosti mladih ter medkulturnega dialoga, ki preko različnih medijev poudarja eno temeljnih poslanstev umetnosti, ki s svojo univerzalno govorico premošča jezikovne in politične prepreke.
Navdih za projekt so mladi iz obeh držav našli v zgodbi o tirolski vasici Anras, nedaleč od izvira reke Drave. Tam so zatočišče po vojni vihri našli naši predniki, ki so zaradi različnih razlogov morali zapustiti rodno grudo in na tujem, osovraženem ozemlju stkali nova prijateljstva in ljubezni ter v tamkajšnjih prebivalcih pustili močan pečat.
Druga spodbuda je bila razstava Srčni pozdrav iz bojniga polja: Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem v Muzeju novejše zgodovine Celje in z njo razmislek, namenjen vojnemu zaledju – vsem tistim, ki se za svobodo niso bojevali na fronti, ampak za njo. Z usodami ljudmi, ki so vojno vihro doživljali drugače, fronto pa sprejemali preko novic, ki so s pismi in časopisnimi poročili prihajale z bojišč in ljudi, ki so jih takšne in drugačne usode iz fronte vodile v zaledje.
Projekt spodbuja mlade h kritičnemu, a strpnemu in odprtemu pogledu na raziskovanje zgodovinskega spomina, ki ni nujno del uradnih knjig in politične zgodovine evropskih držav.
Umetniško raziskovanje drugošolcev likovne smeri na Gimnaziji Celje – Center je nastalo kot spontan odziv ob pregledu različnih fototek, ki prikazujejo utrinke iz življenja v zaledju in časa tik po koncu vojne.
Srečevanja so izrazili v različnih medijih – fotografiji, multimediji, sliki, pisani besedi. Kratek video je nastal v središču Celja, kjer so dijaki s flashmobom plesa, glasbe in stiskov rok združevali tradicionalno s sodobnim, temu sledi reprezentativni trak dogodkov in osrednje veliko platno, ki prikazuje trenutek med dvema osebama, ki ju obdaja rdeča barva, ki lahko gledalca asociira bodisi na vojno in kri, ki je tekla v njej ali pa na brezpogojno ljubezen in prijateljstvo …
Razstavo dopolnjuje serija fotografij, ki prikazuje stiske rok med različnimi generacijami, med znanci in neznanci in simbolizira spravo, tisto nadideološko, ki ne priznava drugega kot to, da je svet lep, če si človek do ljudi.
