Od 8. marca 2022, do 31. avgusta 2022, je bila v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled nova občasna razstava (P)ostati ženska.
Na razstavi smo dali prostor različnim zgodbam žensk. A ne zapuščini pomembnih zgodovinskih osebnosti, ki so zaznamovale družbo, priznanje za svoje dosežke pa so dobile mnogo kasneje, ali pa nanj še vedno čakajo. Niti je nismo posvetili osebnim zgodbam vseh pomembnih preteklih in sedanjih herojinj vsakdanjega dne, ki jih opazujemo, občudujemo in po katerih se zgledujemo, a se nam zdi, da jim nikoli ne bomo segle niti do kolen.
To je namreč bila razstava o vsaki izmed nas. Osebne zgodbe posameznic je postavljala ob kolektivne in je na njih raziskovala, kje so meje med osebnim in družbenim ter kje presečišča, kjer naše individualne izkušnje postanejo del skupne. Z njo smo odprli prostor premisleku o intimnem občutenju in zavedanju spola, družbenih odnosih in predstavljanju žensk v muzejih.
Razstava je obiskovalke in obiskovalce najprej soočila z vprašanjem, kaj sploh pomeni biti ženska in kdo vse je ženskega spola, ne omejujoč se na pravno-formalne in biološke definicije. Nato je predstavljala boj za pravico do splava, ki jo je treba vedno znova ščititi pred političnimi težnjami po omejevanju, zgodovino molka o nasilju nad ženskami, ki ga je šele v preteklih desetletjih prekinilo feministično gibanje. V »Kotičku za punce« smo zbirali mnenja, kaj pomeni odraščati v žensko in kako je ta izkušnja obremenjena z družbenimi predstavami in stereotipi. Boj žensk za legitimnost odločanja o svojem telesu je pripovedovala zgodba o izborjeni pravici do kolesarjenja, muzejsko gradivo, povezano z gospodinjskim delom, ki ga še vedno opravljamo v večji meri ženske, pa na novo interpretiramo skozi družbene pomene, ki jih nosi s tem, ko ostaja to delo spregledano in neovrednoteno. Na razstavi ste lahko stopile v čevlje, ki so jih nosile ženske, ki so bile v 2. polovici 20. stoletja zaposlene v ženskih poklicih ter prebrali njihove zgodbe. Menstruacijo in spolnost, povezane z mnogimi tabuji, na razstavi nismo skrivali za pregradami, ampak z neposrednim nagovarjanjem kočljivih tem ženske opolnomočili, da o svojih telesih razmišljajo odkrito in neposredno.
V razstavo so bila vključena tudi likovna dela Vesne Bukovec in Lee Culetto.
Izšel je tudi zbornik prispevkov k občasnih razstavi (P)ostati ženska, v katerem so zbrana besedila avtoric: Maja Antončič, Tea Hvala, Nuša Komplet Peperko, Katja Pur, Urška Repar, dr. Polona Sitar in dr. Svetlana Slapšak.
Ob razstavi smo pripravili številna javna vodstva in dogodke. Del programa je pripravil Center sodobnih umetnosti Celje.
