Category: Aktualno

V četrtek, 19. aprila 2018, smo v Otroškem muzeju Hermanov brlog odprli novo občasno razstavo Zemlja pleše. Pred samim odprtjem, ki se ga je udeležilo veliko število obiskovalcev, smo razstavo podrobneje predstavili novinarjem, ki so si razstavo tudi prvi ogledali.

Vse do konca leta 2019 bo v Otroškem muzeju Hermanov brlog na ogled nova razstava Zemlja pleše, s katero nadaljujemo ciklus občasnih razstav, namenjenih spoznavanju našega okolja ter pomenu njegovega varovanja in trajnostnega razvoja. Nova razstava se tokrat posveča  planetu, na katerem živimo, in prinaša številna znana in tudi neznana spoznanja o njem.

Vsebinsko je razdeljena na tri dele oziroma prostore:

• ŽIVIMO NA ZEMLJI (Zemljina osebna izkaznica, zgradba Zemlje, rotacija/ dan in noč, revolucija/letni časi, kraljestvo živih bitij, prsti, bogastva Zemlje, potres, vulkan, celine in njihove značilnosti…)
• GREMO V VESOLJE (planeti našega Osončja z osnovnimi značilnostmi, vesoljska tehtnica in raketa s Hermanom Lisjakom…)
• BOGASTVO RAZLIČNOSTI SLOVENIJE (značilnosti slovenskih pokrajin, življenjska okolja, ekologija in mali koraki za skupni dom…)

Upoštevajoč kurikulum za 1. in 2. triado osnovne šole je razstava namenjena tako malim kot velikim obiskovalcem,  zasnovana je interaktivno in z vrsto didaktičnih točk, zvokov, filmov in iger. Predmete zanjo je prispevalo kar 15 muzejev iz Slovenije in Japonske.

Sestavni del razstave sta tudi tokrat didaktični katalog (tudi za slepe in slabovidne) ter bogat spremljevalni program, ki si ga lahko ogledate spodaj, v prenovljeni muzejski trgovini pa so na voljo novi prodajni izdelki, povezani z razstavo.

Avtorica idejne zasnove projekta je Bronica Gologranc Zakonjšek,  ki je ob Jožici Trateški in Tomažu Majcnu tudi avtorica razstave. Oblikovala sta jo Matija Kovač in Mojca Črešnik, za tehnične rešitve pa so ob Robertu Zapušku poskrbeli dijaki in učitelji Šolskega centra Celje (Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ter Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja).  Najobsežnejši razstavni projekt MNZC v letu 2018 so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje, A Banka ter Zavarovalnica Triglav.

Vabljeni k ogledu foto utrinkov z odprtja (klik!)

V četrtek, 19. aprila, vas ob 17. uri vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog na odprtje nove občasne razstave Zemlja pleše, ki prinaša raznovrstna znana in tudi neznana spoznanja o našem planetu, na keterm živimo. Ozračje z ravno dovolj kisika za dihanje, voda ter svetloba in toplota sončnih žarkov omogočajo življenje ljudi, rastlin in živali na tej razgibani Zemlji, ki jo pokrivajo obsežni in nenehno spreminjajoči se oceani, celine in otoške kopnine različnih velikosti.

Menjava dneva in noči, letni časi, pestrost kamnin in prsti, raznolikost živalskega in rastlinskega sveta, Zemljin ples v vesolje med planete, so le nekatere posebnosti in zanimivosti, s katerimi se bodo predvsem najmlajši obiskovalci srečevali na razstavi.

Razstava bo na ogled do konca leta 2019!

Vljudno vabljeni!

Izšla je nova številka Celjskih muzejskih novic, brezplačnika Muzeja novejše zgodovine Celje in Pokrajinskega muzeja Celje.

V soboto, 14. aprila, vas ob 10. uri vabimo na predzadnjo Glasbeno sobotnico letošnje sezone. Tokrat bosta najmlajše zabavala vrhunska glasbenika, ki ju poznamo kot solista in člana številnih slovenskih zasedb – Janez Dovč in Boštjan Gombač. Skozi leta sta se uveljavila kot prav posebna glasbena kombinacija, ki navdušuje z neverjetno pozitivno energijo in igranjem na sila zanimive instrumente.

Sozvočja sveta je koncert oz. delavnica, skozi katero glasbenika otrokom na igriv in praktičen način prikazujeta uporabnost različnih instrumentov in možnosti glasbenega ustvarjanja, obenem pa podajata občutek za raznolikost ljudskih godb kot dela kulturne dediščine sveta.

Izvajalca skupaj z otroki raziskujeta tudi zvočnost raznih uporabnih predmetov in igrač ter predstavita še mnoge neznane možnosti igranja znanih instrumentov. S tem otroke spodbujata k razmišljanju in jih vabita k drugačnemu pogledu na sicer že znane stvari.

Glasbeni program traja 60 minut in je primeren za otroke od 5. leta naprej.

Vabljeni!

Mačja predstava, v kateri glavni junak mijavka, nosi škornje, klobuk in je nasploh zelo zabaven, iznajdljiv ter zelo nenavaden.

Le kdo ne pozna mačka, ki si na tace navleče škornje, na glavo povezne klobuk in že postane najpogumnejši maček daleč naokoli?! S svojo iznajdljivo pretkano mačjo pametjo in skupaj s prijatelji tako svoji gospodarici Gašperini priskrbi obleko, grad, za povrhu pa še princa …

Predstava, nastala po čudoviti pravljici o najbolj posebnem mačku daleč naokoli, ki nas ne le nasmeje, ampak nevsiljivo nauči tudi nekaj življenjskih resnic …

V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven, cena vstopnice: 3 EUR.

Vstopnice lahko kupite teden dni pred predstavo v informacijski pisarni muzeja.

Ob prazniku Mestne občine Celje vas v sredo, 11. aprila, ob 12. uri, vabimo v Fotoatelje in galerijo Pelikan na otvoritev občasne razstave »EDINO, KAR ME ŠE PRIVLAČI, JE NARAVA.

Razstava bo na ogled do konca leta! 

Prijazno vabljeni.

V nedeljo, 8. aprila, vas ob 17. uri vabimo na brezplačno javno vodstvo po novi občasni razstavi “Buči, buči morje Adrijansko” – Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918.

Dogodek, ki ga pripravljamo skupaj z Ljubiteljskim gledališčem Teharje, bo z nastopom popestril Moški pevski zbor Mirko Filej.

Razstava bo na ogled do 31. avgusta.

Vljudno vabljeni!

Aprila 2018 smo v Fotoateljeju in galeriji Pelikan v okviru praznika Mestne občine Celje odprli novo občasno razstavo mojstra Josipa Pelikana »Edino, kar me še privlači, je narava.«, avtorjev Bronice Gologranc Zakonjšek in dr. Aleksandra Žižka. Na ogled je 44 fotografij gora in hribov, pretežno Savinjskih Alp.

Narava je Pelikana vedno privlačila. Ljubezen do nje, še posebej do gora, je pričel gojiti že kot član idrijskega planinskega društva, kasneje pa je s celjskimi planinci pogosto zahajal v Savinjske Alpe. V Muzeju novejše zgodovine Celje hranimo zbirko približno 3000 fotografij gora in hribov iz 30. let 20. stoletja.

Mojster Pelikan je s težko fotografsko opremo, iskanjem primerne svetlobe in v različnih letnih časih v objektiv fotoaparata ujel motive Logarske doline, Matkovega in Robanovega kota, Okrešlja, slapa Rinke, Kamniškega sedla ter mnoge drug, kar je zahtevalo veliko potrpljenja, časa in ljubezni. Pelikanove fotografije so bile leta 1941 objavljene v Planinskih vestnikih in izdajah Olepševalnega društva Celje, katerega član je bil. Morda celo najbolj znana iz te zbirke je fotografija Okrešlja, ki je zimsko razigrana, z igro senc, svetlobe in strminami vrhov v ozadju. Nahaja se v tretji knjigi zbirke Iz naših gora, ki jo je izdalo Slovensko planinsko društvo leta 1940.

Vabljeni na ogled!

V četrtek, 29. marca, smo v galeriji Muzeja novejše zgodovine Celje odprli novo občasno razstavo, s katero v muzeju nadaljujemo z obeleževanjem stoletnice konca I. svetovne vojne. Razstava daje vpogled na dolgoročne posledice, ki so se nanašale na korenite narodnopolitične in družbene spremembe in so prizadele pripadnike tistih narodov, ki so po Rapalski pogodbi – ta je začrtala nove meje – ostali ločeni od matice in so bili podvrženi hudemu kulturnemu, političnemu in gospodarskemu pritisku vladajoče večine.

Na tisoče Slovencev, ki so ostali onkraj Rapalske meje, je bilo izpostavljenih najhujšemu zatiranju in prisiljenih v selitev. Primorski begunci kot prve žrtve fašizma v Evropi so svobodo iskali predvsem pri rojakih v Ljubljani, Kranju in na Štajerskem, med drugim tudi na Celjskem. V mestu ob Savinji je primorska skupnost pomembno prispevala k razvoju gospodarskega, upravnega, posvetnega, kulturnega in družabnega življenja, obenem pa okrepila njegov slovenski značaj in podobo. Slednje pa je bilo v nasprotju s ponovno naraščajočim vplivom tukajšnjega nemštva, ki je z nacistično okupacijo dočakalo svojo »osvoboditev« in poleti 1941 so bile na Hrvaško in v Srbijo izgnane mnoge družine, ki so se na Štajersko priselile po letu 1914. Vključno s primorskimi begunci.

Muzeološko in narativno jedro razstave so zgodbe enaindvajsetih družin, ki so ostale v novem okolju, ki jih je sprejelo, na katerega so se navadili in je postalo njihov dom. Odpirali so obrtne delavnice, bili so dejavni na številnih družbenih in tudi političnih področjih, z ustanavljanjem društev so skrbeli za povezanost Primorcev na kulturnem in izobraževalnem področju. Pričanja njihovih potomcev,  predstavljena na panojih, simbolnih podobah cipres ter v avdio formatu, so zagotovo v veliko pomoč pri zapolnjevanju vrzeli ter ohranjanju javnega spomina na zgodovinski usodo »celjskih« Primorcev.

Razstavo, ki bo na ogled do 31. avgusta 2018, spremlja priložnostni katalog, v katerem so med drugim zajete zgodbe in fotografije dvajsetih družin, propagandni material tistega časa ter spremljevalno besedilo, ki razstavo vsebinsko umešča v čas po koncu prve svetovne vojne.

V kulturnem programu sta sodelovala dramski igralec SLG Celje Renato Jenček in skupina Šansonet ŠC Celje.

Vabljeni k ogledu galerije fotografij, posnetih na odprtju razstave (klik!).