Izšla je nova številka Celjskih muzejskih novic, brezplačnik Muzeja novejše zgodovine Celje in Pokrajinskega muzeja Celje.
V celoti si ga lahko ogledate s klikom na povezavo: Prelistajte Celjske muzejske novice (klik!).
Celjske muzejske novice
Author: mnzc
Predstavitev nove številke revije Zgodovina za vse
Muzej novejše zgodovine Celje in Zgodovinsko društvo Celje vas ob prazniku Mestne občine Celje v sredo, 13. aprila 2022, ob 18. uri vabita v muzejsko kavarno na predstavitev druge številke XXVIII. letnika revije ZGODOVINA ZA VSE.
Tematsko številko bo predstavil njen urednik dr. Aleksander Žižek, eno izmed objavljenih razprav, Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja, pa bo osvetlil avtor mag. Damir Žerič.
Na prvih povojnih volitvah, 26. aprila 1921, je v Celju slavila Jugoslovanska demokratska stranka, njen član dr. Juro Hrašovec pa je bil 18. maja 1921 izvoljen za prvega slovenskega župana Celja.
Dr. Juro Hrašovec se je v celjsko zgodovino zapisal kot nosilec slovenizacije mesta na političnem, kulturnem, prosvetnem in gospodarskem področju. V središče njegovega delovanja je bil postavljen boj za enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju. Njegovo delo je vodila zavest, da temelj narodnostne in kulturne moči predstavlja gospodarstvo, zato se je z vso vnemo angažiral pri ustanovitvi slovenskih finančnih zavodov. Obdobje Hrašovčevega županovanja, ki je trajalo do leta 1927, je bilo vrhunec bogate družbenopolitične kariere, ki se je začela že v osemdesetih letih 19. stoletja.
S svojo življenjsko energijo in več kot šestdesetletnim javnim delovanjem predstavlja nedvomno eno najpomembnejših osebnosti prve polovice 20. stoletja pri nas.
Vstop prost.
Prijazno vabljeni!
Delavnica Passing swiftly
V nedeljo, 10. aprila 2022, je v okviru spremljevalnih dogodkov ob razstavi (P)ostati ženska potekala delavnica, namenjena ženskam, na njej pa so se udeleženke osredotočale na spoznavanje principov partnerskega telesnega stika.
Ti principi so osnova za razvoj partnerske akrobacije, s katero se ukvarjata ustvarjalki. Posledično je to tudi osnova partnerskega odnosa, saj je vez med telesnim in psihološkim vidikom neizogibna. Delavnica je grajena na ustvarjanju zaupanja vase in v druge. Osrednji motiv je stalna menjava vlog.
Delavnica se je začela v Celjskem mladinskem centru, po sprehodu skozi mesto pa se je zaključila z obiskom Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer sta potekali predstavitev ustvarjalk za javnost in ogled občasne razstave (P)ostati ženska.
Glasbena sobotnica: Mehurčki
V soboto, 9. aprila 2022, je na odru Hermanovega gledališča potekala Glasbena sobotnica, z naslovom Mehurčki.
Igrive, nagajive, tople in živahne pesmi Otona Župančiča so dobile tudi glasbeno obleko. Predstavo je zasnovala Sandra Feketija, ki je pesmim posodila tudi svoj vokal. Na odru so ji delali družbo odlični glasbeniki – Igor Feketija na klaviaturah, Aljoša Jurkošek na trobenti, Dušan Kneževič na bas kitari in Leon Firšt na kitari.
Organizatorja: Hiša kulture Celje in Muzej novejše zgodovine Celje
Panojska razstava TVD Partizan Gaberje 1952-2022
V mesecu aprilu je na celjskem Krekovem trgu na ogled panojska razstava TVD Partizan Gaberje 1952-2022, 70 let celjske športne (r)evolucije.
Telovadno-vzgojno društvo Partizan Gaberje sodi med najstarejša še vedno delujoča društva v Celju. Še danes severno od mestnega središča Celja, v Mestni četrti Gaberje, stoji častitljiva zgradba, ki nosi ime TVD Partizan Gaberje. To je nekdanji Sokolski dom, ki so ga leta 1906 pričeli graditi celjski Sokoli, ki takrat še niso mogli vedeti, da bo Sokolski dom v delavskem naselju Gaberje postal nekakšna zibelka vsega športnega dogajanja v mestu ob Savinji.
Čeprav so bili temelji društveni tradiciji postavljeni že davnega leta 1890, ko v Celju beležimo prve začetke organizirane športne dejavnosti v takratnem Sokolu, pa je po letu 1909, ko so telovadci prvič pokazali svoje znanje v novi telovadnici, Sokolski dom postal ne samo zibelka celjskega športa, ampak tudi prava trdnjava slovenstva, saj je društvo Sokol skozi telovadbo osveščalo in gradilo slovensko narodno zavest.
Po drugi svetovni vojni, leta 1952, se je društvo preimenovalo v TVD Partizan Celje Gaberje. Kljub opustitvi imena Sokol v društvu niso opustili sokolskih vrednot. Prav zaradi njih je v naslednjih letih postalo eden od nosilcev razvoja športa v Celju in hkrati pomemben in angažiran član družabnega življenja v mestu. Izhajalo je iz sokolske tradicije, kjer so enako kot v šport vlagali tudi v prireditveno dejavnost, kamor so sodile veselice, plesi, izleti, športne akademije, otroški tabori … Partizanski, nekdanji Sokolski dom in športna ploščad za njim sta bila tako društveni prostor, kjer so člani slavili društvene in osebne obletnice, ob tem pa pripravljali javne maškarade, plese, rekreativne športne turnirje in igre, gledališke predstave, koncerte in nasploh pustili vrata doma in dvorane odprta za različne ideje športa, kulture in družabnosti.
Leta 1997 se je društvo še enkrat uradno preimenovalo, in sicer iz TVD Partizan Gaberje v Športno društvo Gaberje, kot se imenuje še danes.
Tako Sokolsko društvo, TVD Partizan Gaberje kot ŠD Gaberje so pustili neizbrisni pečat v celjski zgodovini, uspešna zgodba o športu, ljudeh in Celju pa se nadaljuje.
Globalni podnebni štrajk
25. marca 2022 poteka globalni podnebni štrajk in s skupno akcijo se mu pridružujemo tudi muzeji.
Sprejetje podnebnih ukrepov je nujno in z njimi ne bomo zaščitili le ljudi in narave, temveč tudi kulturo, ki jo ravno tako ogrožajo globalno segrevanje in podnebne spremembe. Vsi muzejski predmeti bodo v ne tako oddaljeni prihodnosti ogroženi zaradi teh sprememb. Da jih bomo ohranili, bo to od nas zahtevalo veliko prizadevanj, napora in predvsem sprememb. Več kot jih naredimo že danes, boljše možnosti imajo, da preživijo naš čas.
Ker muzejski predmeti ne morejo spregovoriti, jim v skupni akciji organizacije Museums For Future dajemo glas.
Kaj pravijo?
“Zahtevaj podnebne ukrepe, ker ogrožajo tebe in mene”
“Želiš pisati zgodovino kot jaz? Potem zahtevaj podnebne ukrepe zdaj.”
“Kultura potrebuje vašo zaščito – zahtevajte podnebne ukrepe zdaj.”
Razstava Rojstni dan v Hermanovem brlogu gostuje na gradu Veliki Tabor na Hrvaškem
Od srede, 23. marca 2022, je v enem od polkrožnih renesančnih stolpov gradu Veliki Tabor v Desiniču (Muzeji Hrvaškega Zagorja) na ogled razstava o prijetnih, prijaznih in dišečih praznovanjih, ki smo jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Na gostujoči razstavi Rojstni dan v Hermanovem brlogu je predstavljeno praznovanje kot sodoben, globalni pojav, hkrati pa kot intimen, osebni in družinski praznik, ki ga v vsaki kulturi zaznamujejo posebnosti, ki jih je dobro ohranjati.
Množičnost praznovanj rojstnih dni je naraščalo v drugi polovici 20. stoletja, skupaj z upadanjem praznovanj godov. Zgodba o praznovanju ob dišeči torti velikanki (v katero lahko vstopimo in odkrijemo njeno čarobnost v svetlobi, sliki, glasbi in vonju), zaobjema različne atribute praznovanja, obdarovanja in igranja. Vsebino dopolnjujejo številne interaktivne točke, film o praznovanjih, predstavitev spominov anketirancev ob raziskavi in predmeti iz muzejskih zbirk.
Po štirih gostovanjih v muzejih po Srbiji in štirih v slovenskih muzejih, smo se s to vsebino devetič odpravili na gostovanje, prvič na Hrvaško.
Razstava je na ogled do 16. oktobra 2022.
O D P O V E D A N O Glasbena sobotnica: Mojstri pajki
Zaradi bolezni v zasedbi je tokratna Glasbena sobotnica
v soboto, 26. marca 2022,
O D P O V E D A N A.
Nadomestni termin bomo javili naknadno.
Za nastalo situacijo se iskreno opravičujemo in prosimo za razumevanje.
Javno vodstvo in pogovorni večer
Ob razstavi (P)ostati ženska pripravljamo številna javna vodstva in dogodke.
Na javnem vodenju v nedeljo, 20. marca 2022, so se lahko obiskovalci seznanili z posameznimi vsebinami razstavljenih zgodb, v sredo, 23. marca 2022, pa smo se na pogovornem večeru v muzejski kavarni z Mašo Bornšek prevpraševali, ali je Drugi spol res drugi in razmišljali o še vedno in že spet aktualni družbeni realnosti, o kateri je v svojem kultnem delu razmišljala tudi Simone de Beauvoir.
Večer v muzejski kavarni z dr. Aleksandro Gačić
V Muzeju novejše zgodovine Celje je v sredo, 16. marca 2022, dr. Aleksandra Gačić predstavila svoji novi publikaciji o dveh zaslužnih spodnještajerskih rojakih, Mihaelu Vošnjaku in Karlu Verstovšku.
Knjigi z naslovom MIHAEL VOŠNJAK. PRVI MED VSEMI: ŽELEZNIŠKI STROKOVNJAK, INŽENIR, POLITIK, OČE SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA in ZNAMENITI VELENJČAN KAREL VERSTOVŠEK, ZASLUŽNI SLOVENSKI POLITIK 1871–1923 osvetljujeta življenje in delo dveh velikih rojakov, ki sta za slovenski narod, narodno identiteto ter kulturni, prosvetni in gospodarski razvoj Spodnje Štajerske, Celja in navsezadnje celotnega slovenskega ozemlja tlakovala dolgo, a zanesljivo pot, ki je vodila iz okov habsburškega jarma.
