Vabljeni na odprtje inkluzivne fotografske razstave
NEVIDNI SVET,
ki bo v torek, 11. februarja 2025, ob 18. uri v
Galeriji Božena Fotohiše Pelikan na Razlagovi 5.
Enajst fotografij svetovno znanih fotografov bo na razstavi s pomočjo inovativne tehnologije možno doživeti skozi zvok, besede in dotik. Projekt Nevidni svet želi ozaveščati javnost o izzivih, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni ter predstaviti možnosti, kako tehnologija odpira vrata v svet brez ovir.
Muzej novejše zgodovine Celje na Prešernovi 17 in Fotohiša Pelikan na Razlagovi 5 bosta 8. februarja brezplačno odprta med 9. in 17. uro.
9.00─17.00 Oživitev muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji
10.00─16.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa
10.00─12.00 Ogled občasne razstave Valovanje: tkanina agrarne krajine z avtorico, Andrejo Ravnak v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan
10.00 in 15.00 Vodstvo po spominskem prostoru Starega piskra
S 1. februarjem 2025 smo najavljenim terminom, ob katerih si je možno ogledati Fotohišo Pelikan, dodali dva nova, ob četrtkih.
Tako si je Fotohišo Pelikan možno ogledati ob naprej najavljenih terminih v skupinah do 10 oseb, in sicer:
Za ogled hiše se najavite na telefonsko številko 03/428 64 28 ali elektronski naslov informacijska@mnzc.si.
Galerija Božena je odprta od torka do petka med 10. in 12. ter med 14. in 16. uro. Za ogled se najavite na telefonsko številko 03 428 64 28 ali elektronski naslov informacijska@mnzc.si.
Za najavljene skupine je odpiralni čas po dogovoru.
ZAPRTO:
ponedeljek
1. in 2. januar
velikonočna nedelja
1. in 2. maj
1. november
25. in 31. december
Muzej novejše zgodovine Celje vas
v sredo, 5. februarja 2025, ob 18. uri
vabi v Fotohišo Pelikan na Razlagovi 5
na pogovorni večer z Jernejo Ferlež, avtorico literarnega prvenca
GNEZDA
Jerneja Ferlež piše predvsem znanstvena besedila, vendar večkrat prehaja tudi v literarno, esejistično in kolumnistično pisanje. Kot etnologinja predava na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kot bibliotekarka je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Je avtorica etnoloških monografij in drugih besedil različnih žanrov. Njeni zapisi so, ne glede na žanr, zaznamovani z ubesedovanjem odnosa med človekom in prostorom, pogosto pa tudi z vtisi ob ogledovanju starejših fotografij.
Zbirka kratkih zgodb Gnezda je njen literarni prvenec. Nastal je tako rekoč v enem zamahu v Pisateljski rezidenci Založbe Bogataj v Idriji jeseni leta 2023, skoraj kot nekakšen dnevnik razvoja odnosa med obiskovalko in mestom. Zgodbe so poklon Idrijčanom, fotografu Josipu Pelikanu, ki je fotografsko pot začel v Idriji, in etnologu Franju Bašu, ki je raziskoval idrijsko stavbno dediščino.
Z avtorico se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar, direktor MnZC.
Muzej novejše zgodovine Celje vas
v sredo, 29. januarja 2025, ob 18. uri
vabi v muzejsko kavarno na
pogovorni večer z Jasmino Jerant, avtorico knjige Primer: Anhovo.
Vabljeni na srečanje z Jasmino Jerant, avtorico knjige Primer: Anhovo, najbolj tragično zgodbo slovenske moderne zgodovine, v kateri angažirano opiše globalni vzpon in padec čudežnega gradbenega materiala azbesta na akutnem slovenskem primeru.
Spregovorila bo o odpadkih, razvoju in zdravstveni krizi v Srednji Soški dolini.
Z njo se bo pogovarjala etnologinja in kulturna antropologinja, Urška Repar.
Muzej novejše zgodovine Celje vas
v sredo, 15. januarja 2025, ob 18. uri
vabi v muzejsko kavarno na
pogovorni večer o Vladimirju Martelancu (1905–1944).
Vladimir Martelanc je bil pomemben člen slovenske avantgarde, ki se je po prvi svetovni vojni razvila v Trstu, prijateljeval in sodeloval je tudi s Srečkom Kosovelom. Hkrati je bil publicist in visok član komunistične stranke Italije. Zastopal je načelo o brezpogojni pravici Slovencev do neodvisne države, vključno z odcepitvijo in ustanovitvijo samostojne republike. Usodno so ga zaznamovali vsi trije totalitarizmi evropskega 20. stoletja, zanj je bilo usodno nacistično taborišče Natzweiler.
O življenju in delu tržaškega intelektualca se bodo pogovarjali Ravel Kodrič, Amelia Kraigher, Igor Lukšič in Urh Ferlež. Kodrič je več let raziskoval in zbiral gradivo v povezavi z Martelancem, leta 2023 je skupaj z Amelio Kraigher izdal obsežno knjigo z naslovom Članki in pisma. Avtorja bosta omenjeno knjigo tudi predstavila.
Vstop prost.
Prijazno vabljeni!
