Veselo praznovanje in optimistično leto 2020 vam želi kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje.
Srečno novo leto 2020
Month: December 2019
Praznični odpiralni čas muzeja
Spoštovani obiskovalci!
Obveščamo vas, da bo v torek, 24. 12. 2019 muzej odprt od 9. do 13. ure; v sredo, 25. 12. 2019 bo muzej zaprt, v četrtek, 26. 12. 2019 bo muzej odprt od 14. do 18. ure; v torek, 31. 12. 2019, sredo, 1. 1. 2020 in četrtek, 2. 1. 2020 bo muzej zaprt!
V letu 2020 vam želimo sreče in zdravja!
Kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje
75-letnica osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra
V teh dneh mineva 75 let od neverjetno drzne in uspešne odporniške akcije šestih aktivistov celjskega odbora OF, o kateri je že dan kasneje vso Evropo obvestil angleški radio BBC.
Šesterica (Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar) se je namreč 14. decembra 1944 odločila, da v izjemno drzni akciji osvobodi zapornike iz zloglasnega celjskega zapora Stari pisker. Akcijo so zasnovali in tudi izpeljali v noči s 14. na 15. december. Ne da bi padel en sam strel, so preoblečeni v gestapovske uniforme, sredi Celja, polnega nemškega vojaštva in policistov, vdrli v Stari pisker in osvobodili približno 130 zapornikov in zapornic.
Osvoboditev Starega piskra še danes nedvomno velja za največjo in najodmevnejšo akcijo odporniškega gibanja, izpeljano v obdobju okupacije in nemške zasedbe Celja.
RAZPRODANO: Rudi in praznične kremšnite
SPOŠTOVANI, OBVEŠČAMO VAS, DA JE PREDSTAVA RAZPRODANA!
Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 21. decembra 2019, ob 10. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na tretjo predstavo letošnje sezone Na Hermanovem odru RUDI IN PRAZNIČNE KREMŠNITE (Gledališče KU-KUC).
Palčica Božica v pisarni ureja še zadnje podrobnosti s seznama prazničnih opravil. Obiskati mora le še devet jelenčkov, ki vlečejo praznične sani, ter dokončati čarobni prah za letenje. Najprej obišče jelenčke in preveri, ali so vsi v dobri formi za polet okoli sveta. Toda kje je Rudi? Božica ga skoraj ne prepozna, saj mu je od preveč sladkarij in nič telovadbe zrasel velik trebušček. Mu bo uspelo pravočasno priti v formo?
Oglejte si hudomušno praznično predstavo, kjer se boste ob prigodah navihanega Rudija in iznajdljive palčice smejali tako na glas, da se bo slišalo do severnega pola. 🙂
In ob koncu … pšššt …
… nas bo obiskal sam Božiček.
Vstopnice po za predstavo bodo na voljo v muzejski trgovini od torka, 17. decembra 2019 dalje, cena znaša 5 €.
Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
Prijazno vabljeni!
9. december: rojstni dan celjskega fotografa in kronista Josipa Pelikana
Na današnji dan se je leta 1885 v Trbižu rodil fotograf Josip Pelikan, ki je glavni »krivec«, da ima Celje bogato fotografsko preteklost. V knežjem mestu se je Pelikan ustalil po koncu prve svetovne vojne, ko je tam prevzel stekleni atelje nekdanjega celjskega fotografa Johanna Martina Lenza.
Josip Pelikan se je v Celju uveljavil kot fotograf, obenem pa kronist dogodkov, je avtor številnih portretov, motivov Celja, narave in planinskega sveta ter velja za pionirja industrijske in reklamne fotografije.
Po njegovi smrti leta 1977 je njegovo delo še nekaj desetletij nadaljevala hči Božena.
Odprta nova občasna razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje
Od 3. decembra 2019 je bila v galeriji MnZC na ogled nova občasna razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje.
Na razstavi smo predstavljali stoletje dolgo zgodovino enega nekdaj najštevilnejših in najaktivnejših celjskih društev.
Pobudnik ustanovitve socialdemokratskega kulturnega društva Vzajemnost, ki se je kmalu preimenovalo v Svobodo, je bil Ivan Cankar. Namen leta 1909 v Ljubljani ustanovljenega društva je bil razvijanje kulturnega in prosvetnega dela med slovenskim delavstvom in to preko različnih kulturnih in športnih dejavnosti. Svoboda je po industrijskih centrih Slovenije ustanavljala svoje podružnice, v Celju je bila podružnica ustanovljena 1919. leta. Prav celjska Svoboda je bila med najaktivnejšimi v Sloveniji; tudi zato je Celje leta 1935 gostilo odmevno delavsko kulturno manifestacijo Zlet Svobod z okoli 10.000 udeleženci.
Po drugi svetovni vojni se je Svoboda vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost na področju množične kulture. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostajalo enako – posredovanje kulture delavstvu in njegovo vključevanje v kulturno dogajanje. V drugi polovici 20. stoletja so znotraj celjskega društva delovale različne sekcije, ki so rezultate svojega dela predstavljale na vsakoletni reviji Svoboda poje in igra. Prav množičnost je bila značilnost tega kulturnega društva; ta način preživljanja prostega časa je dandanes, v času nakupovalnih centrov, množičnih medijev in družbenih omrežij, nepredstavljiv. S prestrukturiranjem celjske industrije se je postopoma transformiralo tradicionalno delavstvo, njegova identiteta in kultura. Posledično se je na prelomu v zadnje stoletje društvena dejavnost močno spremenila, Svoboda je postopoma izgubljala svojo nekdanjo vlogo. Danes je delovanje celjske Svobode neprimerljivo z zlatimi leti v minulih desetletjih. Zveza društev Svoboda, katere del je bila tudi celjska, se je v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma preoblikovala v današnjo Zvezo kulturnih društev Slovenije.
V kulturnem programu je sodeloval Satchmo dixie band – Celjski dixieland ansambel, nekdanja sekcija celjske Svobode.
Razstava je bila na ogled do konca maja 2020.
Vabljeni k ogledu galerije fotografij, posnetih na odprtju razstave (klik!).
Vabljeni na Glasbeno sobotnico: Slovenska ljudska glasba
V soboto, 7. decembra 2019, vas ob 10. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na Glasbeno sobotnico Slovenska ljudska glasba.
Za slovensko ljudsko glasbeno izročilo je značilna predvsem raznolikost, ki so jo v preteklosti ustvarili različni vplivi kot posledico geografske lege ozemlja in zgodovinskih dogajanj. Predvsem na obmejnih območjih je ves čas prihajalo do medsebojnega vplivanja različnih etnij, kar se odraža tako v vokalni kot tudi instrumentalni glasbi. Značaj glasbe je po pokrajinah sicer različen, osnovne značilnosti večjega dela ljudskega glasbenega izročila pa imajo tudi skupne lastnosti: pretežno diatonična glasba, parni – večinoma dvo- in tridobni plesi oz. različice polk in valčkov. Manjše godčevske zasedbe so pravilo, v uporabi so bila zelo različna glasbila, vodilno vlogo je nekoč poleg pihal imela violina, pozneje jo je izpodrinila diatonična harmonika.
Predstavo je zasnoval in izvaja Komorni ansambel Hiše kulture Celje, na njej pa nas bo obiskal tudi gost presenečenja.
Vstopnice so na voljo v tednu pred predstavo v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje.
Za abonma in izven.
V MnZC na ogled razstava 20 let zgodbe Pravljične dežele
Od nedelje, 1. decembra 2019, je v spodnji avli Muzeja novejše zgodovine Celje na ogled gostujoča občasna razstava z naslovom 20 let zgodbe Pravljične dežele.
V Celju že dve desetletji vsak december oživi Pravljična dežela, namenjena predvsem najmlajšim, pa tudi mladim po srcu, dežela polna doživetij za otroke. Slednje spremljajo pravljične vile in številni pravljični junaki, pa tudi Božiček in gospa Božičkova ter Dedek Mraz.
Razstava je na ogled do 6. januarja 2020.
Praznična ponudba v muzejski trgovini
V trgovini Muzeja novejše zgodovine Celje smo pripravili posebno praznično ponudbo, s katero lahko obdarite sebe in svoje bližnje.
Knjige, kataloge, zbornike ter ostalo muzejsko založništvo lahko kupite kar 50-odstotkov ceneje, ob nakupu nad 20 € pa prejmete simbolično darilo!
Praznična ponudba velja do 31. decembra 2019.
Vabljeni v našo trgovino!
