Buči, buči morje Adrijansko

V četrtek, 29. marca, smo v galeriji Muzeja novejše zgodovine Celje odprli novo občasno razstavo, s katero v muzeju nadaljujemo z obeleževanjem stoletnice konca I. svetovne vojne. Razstava daje vpogled na dolgoročne posledice, ki so se nanašale na korenite narodnopolitične in družbene spremembe in so prizadele pripadnike tistih narodov, ki so po Rapalski pogodbi – ta je začrtala nove meje – ostali ločeni od matice in so bili podvrženi hudemu kulturnemu, političnemu in gospodarskemu pritisku vladajoče večine.

Na tisoče Slovencev, ki so ostali onkraj Rapalske meje, je bilo izpostavljenih najhujšemu zatiranju in prisiljenih v selitev. Primorski begunci kot prve žrtve fašizma v Evropi so svobodo iskali predvsem pri rojakih v Ljubljani, Kranju in na Štajerskem, med drugim tudi na Celjskem. V mestu ob Savinji je primorska skupnost pomembno prispevala k razvoju gospodarskega, upravnega, posvetnega, kulturnega in družabnega življenja, obenem pa okrepila njegov slovenski značaj in podobo. Slednje pa je bilo v nasprotju s ponovno naraščajočim vplivom tukajšnjega nemštva, ki je z nacistično okupacijo dočakalo svojo »osvoboditev« in poleti 1941 so bile na Hrvaško in v Srbijo izgnane mnoge družine, ki so se na Štajersko priselile po letu 1914. Vključno s primorskimi begunci.

Muzeološko in narativno jedro razstave so zgodbe enaindvajsetih družin, ki so ostale v novem okolju, ki jih je sprejelo, na katerega so se navadili in je postalo njihov dom. Odpirali so obrtne delavnice, bili so dejavni na številnih družbenih in tudi političnih področjih, z ustanavljanjem društev so skrbeli za povezanost Primorcev na kulturnem in izobraževalnem področju. Pričanja njihovih potomcev,  predstavljena na panojih, simbolnih podobah cipres ter v avdio formatu, so zagotovo v veliko pomoč pri zapolnjevanju vrzeli ter ohranjanju javnega spomina na zgodovinski usodo »celjskih« Primorcev.

Razstavo, ki bo na ogled do 31. avgusta 2018, spremlja priložnostni katalog, v katerem so med drugim zajete zgodbe in fotografije dvajsetih družin, propagandni material tistega časa ter spremljevalno besedilo, ki razstavo vsebinsko umešča v čas po koncu prve svetovne vojne.

V kulturnem programu sta sodelovala dramski igralec SLG Celje Renato Jenček in skupina Šansonet ŠC Celje.

Vabljeni k ogledu galerije fotografij, posnetih na odprtju razstave (klik!).

Do 22. marca vabljeni na ogled razstave Razigrani gozd

Vabljeni na ogled nove občasne razstave, ki je plod znanja in izkušenj, pridobljenih v okviru projekta Razigrani gozd, ki ga od leta 2009 razvijajo v Vrtcu Anice Černejeve.
Mesto Celje se ponaša z bližino gozdov, ki so poleg vsega še odlično ohranjeni. Mestni gozd je vse bolj priljubljen tudi kot prostor za rekreacijo in sprostitev v naravnem okolju. Razvejane, več kot 14 kilometrov dolge urejene in opremljene gozdne poti, ponujajo odlično možnost za vzgojo, izobraževanje in ozaveščanje o pomembnosti gozda in o trajnostnem razvoju.
Vrtec Anice Černejeve je od Mestnega gozda oddaljen le nekaj korakov, kar s pridom izkoriščajo, saj gre za naravno in bogato učno okolje, pravo »igralnico na prostem«, kjer vzgojitelji in starši skupaj z otroki pridobivajo nova spoznanja.
Razstava, ki bo na ogled vse do 22. marca, ponuja pravo doživetje narave, ki je pomembno predvsem pri oblikovanju otrokove osebnosti. Za doživljanje narave pa so potrebni notranja umirjenost, pripravljenost in pozornost. Obiskovalci bodo preko iger iz naravnih materialov, nabranih v gozdu, razvijali ustvarjalnost in domišljijo.

Vabljeni na predstavitev knjige: Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Muzej novejše zgodovine Celje in Zgodovinsko društvo Celje vas v sredo, 21. marca 2018, ob 18. uri vabita v muzejsko kavarno Muzeja novejše zgodovine Celje na predstavitev knjige Aleksandre Gačić: Bogumil Vošnjak
POLITIK IN DIPLOMAT.

Obsežna politična biografija daje vpogled v življenje in delo dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je pod mentorstvom dr. Andreja Rahtena doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja.

Vošnjaka tako spoznamo kot slovenskega predstavnika v Jugoslovanskem odboru, edinega slovenskega podpisnika Krfske deklaracije, generalnega sekretarja na pariški mirovni konferenci, izrednega poslanika v Pragi in emigranta v ZDA po drugi svetovni vojni.

O knjigi se bo z avtorico pogovarjal dr. Andrej Rahten.

VSTOP PROST.

Prijazno vabljeni!

Medvedek in zlatolaska gosta 5. predstave Na Hermanovem odru

Vabljeni v soboto, 17. marca, ob 10. uri, na predzadnjo predstavo letošnjega abonmaja Na Hermanovem odru. Najmlajši bodo tokrat uživali v predstavi Medvedek in zlatolaska.

Mali medvedek je zelo žalosten, ker se ga vse živali bojijo in se v celem gozdu nihče noče družiti z njim. Pa še rojstni dan ima in spet bo sam! Izbruhne v jok, ravno ko mamica kuha in ga ne more objeti, da se ji kaša ne prismodi, očka pa ne najde pravih besed tolažbe; nesrečnega malčka le težko pomiri, da so se tudi njegovih staršev vedno vsi bali! V solzah zbeži od doma…

Zlatolaska je radovedna deklica, ki preživlja veliko časa čisto sama, saj sta njena starša prezaposlena. Ima veliko igračk, a s kom naj jih deli? Le kdo se bo z njo igral? Tudi ona je zelo žalostna. Kaj se zgodi, ko se bosta z medvedkom srečala?

Videli boste, da se tudi gromozanski medvedji očki lahko ustrašijo čisto majhnih zlatolasih deklic!

Pravljica pripoveduje o tem, da je prav, da smo si različni, a eno je nam vsem skupno: vsi namreč potrebujemo prijatelje.

Primerna je za otroke od 3. do 6. leta in traja 30 minut.

Producent: Festival Velenje

V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven, cena vstopnice: 3 EUR.

Vstopnice lahko kupite teden dni pred predstavo v informacijski pisarni muzeja.

Pogovorni večer ob predstavi Mučenik

V sredo, 14. marca, vas ob 18. uri vabimo na pogovorni večer ob predstavi Mučenik.

O ustvarjanju predstave Mučenik, vzgoji, provokacijah mladostnikov doma in v šoli, potencialnih psihopatoloških razsežnostih ekstremizma med mladimi in krotenju le-tega bodo spregovorili gostje okrogle mize, režiser drame Mučenik Boris Kobal, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojan Zalar in mag. Gregor Celestina, profesor za vero in kulturo na Škofijski klasični gimnaziji.
Pogovor bo vodila mag. Tina Kosi, upravnica SLG Celje.
Vabljeni!
© 2019 Muzej novejše zgodovine Celje. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani